LONČNICA

LONČNICA

Vsak dan potegnem sonce iz svojega mošnjička.

In ponoči spustim svojo ljubljenko luno,
da prosto teka naokrog po nebesnem travniku.

Če bi zažvižgal,
bi obrnila glavo, in me pogledala.

In če bi potem pomahal z rokami,
bi se vrnila k meni in pri tem mahala s čudovitim repom
iz zvezd.

Na tem svetu je vedno nekaj ljudi,
kakršen sem jaz,

ki skrbijo za hišo od Boga.
Delimo si njegove kraljevske dolžnosti:

jaz vsak dan zalijem Njegovo najljubšo lončnico -
to zemljo.

Prosi Prijatelja za ljubezen.
Prosi ga spet.

Kajti spoznal sem, da vsako srce
dobi tisto, za kar
najbolj moli.


Hafis: Zapleši z menoj. Perzija, 14. stoletje. Prevedla Barbara Škoberne.